tpiTok ples
Haus > Nius > Kenten

Elektrik Baiskel Straksa

Aug 02, 2025

Ol lektrik baiskol em i wanpela nupela kain trenspot we i kamap antap long ol tumbuna baiskol we i gat wanpela mota, bateri, brek, wanpela 'throttle', na ol narapela samting. Ol i ken i gat ol 'shock absorber' long fran na baksait na ol 'hydraulic brake' tu. Ol i gat 6-pela hap bilong en:

1. Pawa tren

Bikpela wok: Pawa tren em i as bilong lektrik baiskol na as bilong pawa bilong en. Pefomens bilong en i save givim bikpela hevi long pawa na ikonomi bilong en.

Ol bikpela samting: Em i gat wanpela mota na wanpela bateri. Motor i save senisim pawa bilong pawa insait long bateri i go long pawa bilong masin, na dispela i save kirapim lektrik baiskol i go het. Bateri i save bungim pawa bilong pawa na i save givim pawa saplai i go long mota.

2. Bodi

Bikpela wok: Bodi bilong en i save konektim olgeta hap bilong lektrik baiskol i go insait long wanpela yunit tasol, na dispela i mekim na em i stap gut na seif.

Ol bikpela samting: Dispela i gat freim, ol 'shock absorber' long fran na baksait, ol wil long fran na baksait, na wanpela sia. Frem em i nambawan straksa bilong lektrik baiskol, na ol 'shock absorber' long fran na baksait i save kisim ol senis taim yu raun, na dispela i save mekim yu ron gut. Ol wil bilong fran na baksait i save sapotim kar na givim strong bilong ron, na sia i save givim gutpela ron long man i ron long en.
3. Kontrola

Bikpela wok: Kontrola i save bosim spit bilong ka na lukautim olgeta pawa sistem bilong ka.
Ol Bikpela Kain: I dipen long kain draiv bilong mota na ol paramita, ol kontrola i stap long kategori olsem brus o brusles. Ol 'brushed controllers' i gutpela long ol 'brushed motors', tasol ol 'brushless controllers' i gutpela long ol 'brushless motors'. Kontrola i save kisim ol toksave bilong ron (olsem tanim 'speed control handle') long stretim spit bilong mota, na long dispela rot em i ken bosim spit bilong e-baiskel.
4. Saja

Bikpela wok: Saja i save senisim 220V AC pawa i go long samting olsem 300V DC long sasim bateri.
Ol bikpela samting: Maski ol 'charger' i gat kain kain, ol i save gat wankain straksa, we i gat wanpela 'rectifier module', wanpela 'filter module', wanpela 'overvoltage/overcurrent protection module', wanpela 'pulse charging circuit', wanpela 'PWM circuit', na wanpela AC/DC pawa konvesen 'circuit'. Ol dispela samting i wok bung wantaim long mekim 'charger' i sasim gut bateri. 5. 'Braking and Steering System'

Bikpela wok: Brek na stia sistem i save bosim rot na spit bilong e-baiskel, na tu i save givim ol brek signal long mekim gutpela wok na stop.
Ol bikpela samting: Em i gat 'handlebar assembly' na 'brake assembly'. Handlebar asembli i gat stia handel na spit kontrol leva. Man i ron long baiskol i bosim rot bilong e-baiskel long rot bilong senisim 'handlebar' na stretim spit bilong en long rot bilong senisim 'speed control lever'. Brek asembli i gat ol brek pad na brek kebol. Man i ron long baiskol i save putim ol 'brake pad' long kamapim ol 'braking signal' bilong daunim o stopim 'e-bike.
6. Elektrikel Instramentesen

Bikpela wok: Elektrikel instramentesen sistem i save givim lait na kain kain lukluk na harim signal bilong mekim e-baiskel i stap gut na i ken wok gut long en.
Ol bikpela samting: Ol samting bilong pawa i gat ol hetlait, ol signal bilong tanim, na hon. Ol hetlait i save givim lait na tok lukaut long man i ron long en, ol 'turn signal' i soim rot bilong 'e-baiskel, na 'horn' i save givim ol 'visual' na 'audible' signal bilong toksave long ol narapela manmeri i stap long rot long 'e-baiskel i stap.

Askim wok painimaut